Vzpostavitev ravnovesja v domu

VZPOSTAVITEV RAVNOVESJA V DOMU

Naš dom si zamislimo kot človeško telo, tako si bomo lažje predstavljali delovanje energij v našem domu. Vsako neskladje pomeni nelagodje, slabo počutje ali celo bolezen; vse kar je okrog nas lahko v grobem izrazimo s sledečimi petimi elementi; les, zemlja, voda, ogenj in kovina….Zunaj v naravnem okolju narava sama poskrbi za ravnovesje med njimi in posledično energijami, katere predstavljajo posamezni elementi. Ko pa ustvarjamo naša bivališča,  naj bi sledili tej modrosti, vzpostavili tako energijsko ravnovesje med elementi, da bo naše bivalno okolje uravnoteženo.

V smislu poletne osvežitve se bom zadržala pri elementu vode. Vse premalokrat je v našem bivalnem okolju prisoten element vode. Po Vedi Feng shui tekoča voda prinaša materialno, finančno obilje, zato ni naključje, da je eden od najpomembnejših elementov v najuglednejših finančnih ustanovah Vzhodnih kultur prav fontana. Tudi vrt je del našega bivalnega okolja, vpliva na počutje v njem. Postavitev lepe fontane ali ribnika na pravo mesto vrta, terase ali verande, deluje sveže, poživljajoče ter estetsko privlačno. Če vrta nimamo si lahko omislimo manjšo fontano ali akvarij na terasi ali kar v naši dnevni sobi, da pa bo želeni učinek privabljanja finančnega obilja še večji, jo moramo postaviti na pravo mesto, kot določa veda Feng shui. Enegijo vode v prostor vnaša modra barva, steklo, ogledala, vijugasti vzorci. Kot predlog lahko del stene obložimo s tapeto v vijugastem vzorcu, ali postavimo ogledalo, dodamo steklene vaze,…

Voda prinaša pa tudi odnaša in naj bi prosto tekla; zato v naših domovih pazimo, da odtoki niso zamašeni, saj to prinaša energetski zastoj in na dolgi rok tudi bolezni, slabo tesnenje pip iz katerih voda kaplja pa predstavlja odtekanje blaginje, predvsem pa je moteče in po nepotrebnem tratimo vodo. Čeprav moderni trendi vse bolj združujejo spalnice s kopalnicami in celo sanitarijami, veda Feng shui to odsvetuje. Če pa se že odločate za tak način, naj odtočna, sanitarna cev ne bo v steni, kjer je pozicionirano vzglavje našega ležišča. V primeru, da imate v kopalnici tudi WC školjo, je priporočljivo, da ni direktno vidna ob vstopu v kopalnico. Prilagam primer kako jo lahko za nizko steno skrijemo pred direktnim pogledom in s tem ustvarimo funkcionalno, estetsko zanimiv prostor, ki ustreza postavitvi po zakonitostih vede Feng shui.

Morebitna neskladja, blažitev ostrih energij, harmoniziranje energij v večih primerih rešujemo z ustrezno  postavitvijo pravilno izbranih rastlin. Naj naštejem par nasvetov;

-         Za rastlino spatifil je znano da preprečuje negativno delovanje elektromagnetnega sevanja, zato jo postavimo k računalniku ali TV sprejemniku,

-         če imamo mansardno stanovanje, pod spuščeni del stropa postavimo rastlino, ki ima obliko drevesne rasti.

-         Enegija dolgih ravnih hodnikov je prehitra, upočasnila jo bo postavitev večje rastline v loncu.

-         Tudi postavitev rastline ob ostre robove, blaži ostrino le-teh.

-         Da nam energija iz prostora ne bi prehitro odtekala kadar imamo nasproti vrat pozicionirano okno, ji lahko preprečimo s postavitvijo rastline na tej poti,

-         Geranija vnaša v prostor energijo ognja,

-         Posušeno cvetje se odsvetuje, saj je tehnično mrtvo, v njem energija zastaja, nadomestimo ga lahko s svilenim ali pa slikami cvetja…

Enako pomembno vlogo kot voda ima tudi element ognja. Simbolizira moč, močno energijo, toplino, ognjevitost, impulzivnost. Kamini in odprta kurišča so zbirališče doma, združujejo, dom harmonizirajo. Namesto kamina si lahko prižgemo svečke, za večji učinek jih morebiti postavimo pred ogledalo.

Branka Urbanija

www.indekor.info

Slovenščina je jezik našega življenja

31. Oktober 2017, ob Dnevu reformacije

V Sloveniji je danes dan reformacije, ki letos sovpada s 500. obletnico tega verskega, političnega in kulturnega gibanja. Slovencem je reformacija prinesla prvo knjigo v maternem jeziku. Z njo je Primož Trubar leta 1550 postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku.Na dan reformacije, državni praznik in dela prost dan, obujamo spomin na leto 1517, ko je Martin Luther na vrata wittenberške cerkve obesil 95 tez z zahtevami po prenovi Cerkve in tako sprožil proces reformacije. Gibanje se je nato razširilo po Evropi.

Determinira nas prostor, čas in jezik. Z dnevom reformacije obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. »Slovenščina je za nas vrednota, saj Slovenci obstajamo prav zaradi svojega jezika, ne pa zaradi genov, ki so z vseh vetrov. Zaradi jezika so nas veliki evropski narodi opazili že v srednjem veku, jezik nas je v 16. stoletju postavil na kulturni zemljevid Evrope, zaradi jezika smo se sredi 19. stoletja vključili v pomlad narodov in dobrega pol stoletja pozneje zapustili Avstro-Ogrsko. Zaradi jezika smo se priključili jugoslovanski ideji in leta 1991 izstopili iz te skupnosti, ko je začela stiskati naš jezik. Slovenščina je jezik našega življenja, v njem se naučimo prvih besed, se igramo, učimo, ljubimo, zavidamo, sovražimo, umremo. Je jezik, v katerem prebiva naša misel,« je v pogovoru za Nedeljske novice dejal prof. dr. Marko Snoj, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.

Koliko Ane (miline) premoremo Slovenke?

Danes goduje Ana. Joahim in Ana sta svetopisemska starša Jezusove matere Marije. Manj pa je znano, da je tudi Ana brezmadežno spočela: Medtem, ko sta Joahim in Ana dolgo čakala na naraščaj, jima je Bog poslal angela in jima obljubil hči, ki bo med ljudmi še posebej ljubljena in čaščena. Ana je poljubila moža in spočela je Marijo. Češčenje svete Ane se je začelo šele v 12. stoletju, leta 1584 pa je Gregor XIII. zapovedal njen god. Širjenje praznovanja njenega goda se je razširilo prek likovne umetnosti. Ana je velikokrat upodobljena kot »samotretja«: objema svojo hčer Marijo, ta pa svojega sina, Jezusa Kristusa, kot je leta 1510 upodobil Leonardo da Vinci.  

Anino ime pomeni milino in je eno najpriljubljenejših imen med Slovenkami in v slovenski literaturi. 

K njej so se zatekala predvsem dekleta, ki prosijo za dobrega soproga, in poročene žene – te molijo za svoje otroke in srečen porod. Njen dan je torek, saj se je na torek rodila in umrla. Ženske so tako molile devet torkov po binkoštih. Sicer je sveta Ana tudi zavetnica proti nevihtam, ker pa goduje v sušnem obdobju, so včasih dežju konec julija pravili svete Ane dota. Priporočali so se ji tudi obrtniki, še zlasti rudarji. V Idriji so si na dan svete Ane vzeli prosto. Ana in Joahim pa sta skupaj zavetnika zakoncev.

V naših krajih so Ano imeli tudi za priprošnjico za mirno zadnjo uro, zato so ji posvečali pokopališke cerkve in kapelice. Sicer je v Sloveniji njej posvečenih več kot 70 župnijskih in podružničnih cerkev. 
Ana kot zgled miline zaupanja in ženske sprejemljivosti, topline je tudi sinonim za ženskost; ženske kot mame, ki otroka spodbuja, mu vliva zaupanje, ženske kot partnerke, ki s svojo modrostjo in veličino podpira, sprejema in se predaja, vliva moč, žensko kot prijateljico, ki podaja ramo, podeli videnje, izkušnjo in deli sočutje. Vprašam pa se kako daleč ali blizu smo svojemu bistvu, koliko Ane je še v nas? GLede na to, da je Ana, takoj za Marijo, drugo najbolj razširjeno ime v Sloveniji, obstaja upanje, da nas njena energija podpira in v nas spodbuja naše najgloblje bistvo.

Materinstvo kot najvišja oblika kreativnosti

Pomlad je čas, ko se prebuja življenje in ni naključno, da je prav v tem času skoncentriranih največ praznikov, ki slavijo novo rojstvo, življenje, rast. Materinski dan se sicer vedno bolj uveljavlja, vendar je kljub vsemu podcenjen. Simbolika materinstva je večplastna, zajema več arhetipov in principov. Vendar v čem je materinstvo tako zelo posebno? Danes je tudi krščanski praznik Marijinega oznanenja, ko je nadangel Gabrijel oznanil Mariji, da bo postala mati. V tem dejanju, prazniku, prikazanem skozi simbolno dejanje, je predstavljen ženski princip sprejemanja, brezpogojne ljubezni in vere. V tem pa je materinstvo tako posebno, enkratno in predstavlja osnovni princip kreativnosti. Najprej sprejeti in verjeti v nekaj kar ni vidno očem, ni logično in dostikrat v nasprotju z vsemi nam poznanimi zakonitostmi. Tu ne gre le za nosečnost, porod, temveč za usmerjen vseživljenjski kreativni proces. Ni nunjo, da gre le za človeka, enako velja za vse naše ideje, ki se nam porodijo, za katere čutimo, da jih moramo izpeljeti. Dostikrat me kot kreativko vprašajo; kako vem, da je ideja moja, prava? To nam pove telo, nas predrami, navda s posebni stanjem, energijo, nas prevzame. Sama idejo takoj zapišem, da mi ne uide, nato o njej razmišljam, jo razvijam, dostikrat tudi uresničim. Seveda vseh idej ni možno uresničiti, zato jim pustim, da gredo drugam, da najdejo drugega kreatorja. Po sprejetju sledi stranstno, brezpogojno verjeti v svoje poslanstvo, ga negovati in tretirati kot najdragocenejše darilo življenja, kar materinstvo tudi je.
Praznik Marijinega oznanenja je dosti globlji in bolj pomenski, kot se zdi na prvi pogled in nam sporoča globoke resnice, mistične poti do uresničevanja skrivnosti življenja in življenjskih procesov. Vse te načine, ki so predstavljeni v tem prazniku, danes za visoko ceno predavajo največji guruji in svetovni mojsti, ki poučujejo tehnike za razvoj osebnosti, kariere, sreče, zdravja in vsesplošne uspešnosti, Dostikrat imamo pred nosom nekaj kar ne vidimo, ali pa ni dovolj vredno, ker je naše domače, ni uvoženo, premalo marketinško predstavljeno.
Da lahko mati brezpogojno ljubi in sprejema otroka takšnega kot je, čeprav dostikrat dela drugače kot bi si želela, ji pomaga vera v končni cilj, vera v namen, da ji je dano najvišje poslanstvo, poroditi v svet in življenje novo življenje in prek tega bitja gre življenje naprej, se širi, kot droben žarek svetlobe, ki osvetli ves prostor. V tem je ta sila, moč in poslanstvo mame tako mogočna, veličastna. Dostikrat se je premalo zavedamo, prepuščamo kreativni proces (vzgojo in bdenje nad razvijajočim se bitjem) naključjem, vendar je to tako kot ogenj, če ga ne podpihujemo počasi ugasne.

Valentinovo nekoč in drugje! Kako pa pri nas?

Valentinovo nekoč in drugje; Gregorjevo je pa slovensko valentionovo

Rimljani so v tem času praznovali luperkalije, praznik, posvečen plodnosti in rodovitnosti. Priredili so nekakšno ljubezensko loterijo. V skrinjici so zbirali imena deklet, potem pa so fantje žrebali med njimi. Fant in dekle, ki sta se tako našla, sta naslednje leto veljala za par. Listič z imenom svojega “Valentina” so si dekleta pripela na obleko in ga nosila še nekaj dni. Ponekod na Škotskem so ga morale celo nesti na fantov dom, kjer so v zameno dobile darilce.

Tudi stara zgodba iz Indije pripoveduje, da so tam 7., 14. in 21. februarja z neba padle tri kaplje, ki so naznanile vrnitev pomladi. Ena kaplja je prešla zrak, druga je padla v vodo in tretja na zemljo. V indijskem koledarju je 14. februar posvečen bogu zakona, kar je dokaj blizu pojmovanju o valentinovem.

V ZDA naj bi bilo valentinovo edini dan, ko je ženski dovoljeno moškega zaprositi za roko (pravilo veleva – če jo zavrne, ji mora kupiti svilene nogavice). Poleg zaljubljencev si valentinovo onkraj luže voščijo tudi prijatelji, v Sloveniji pa je nekoliko drugače.

Sv. Valentina poznamo pri nas že dolgo, vendar ne v povezavi z dnevom zaljubljencev. Sveti Valentin goduje 14. februarja. Takrat – po starem kmečkem koledarju - prinese ključe do korenin. Na ta dan se tudi ženijo ptički. Kdor želi videti ptičjo ženitev, mora bos do grmovja, čeprav je na ta dan velikokrat še zelo mrzlo.

Po starem kmečkem koledarju je torej Valentin prinesel ključe do korenin in so mu zato pravili prvi spomladin. Valentin ureže prvo trto, ponekod pa se prične v tem času delo na vrtovih. Predvsem pa je marsikomu znano, da je ta dan poleg gregorjevega (12. marec) in vincencijevega (22. januar) značilen po tem, da se ptički ženijo. Zanimivo je , da v Beli krajini pravijo, da je valentinovo prvi spomladanski dan.

Pri nas valentinovo ni klasičen praznik, lahko bi rekli da je vrinjen, vendar se tudi pri nas vse bolj uveljavlja. Valentinova srca so prišla k nam iz Holandije skupaj s samo zamislijo o prazniku. Sv. Valentina že dolgo poznamo tudi v Sloveniji, vendar je imel pri nas drugačen pomen.

Čeprav je verjetno kot praznik zaljubljencev danes bolj znano valentinovo, pa imamo tudi Slovenci svojo različico - gregorjevo. Naše babice so za 12. marec govorile, da se takrat ptički ženijo. Stari običaj namreč pravi, da so se dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila, kakšen bo njen mož.

Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorijanski.

Dejstvo pa je, da je tudi pri nas ta praznik podlegel kapitalističnemu sistemu in tako sanjski za trgovce, ki na ta dan beležijo konkreten dobiček.

Ljubezen ni nekaj, kar bi lahko merili v enotah, je vse več. Svoji najdražji/mu podarite preprosto darilo z vsebino. <3

V Sloveniji so dovoljene le športne zmage

Sinočnje navdušenje ob zmagi slovenskih rokometašev nad hrvaško reprezentanco je v Sloveniji vsesplošno. Ne glede na spol, starost, versko, kulturno ali politično pripadnost, nas je zmaga za kratek čas zopet poenotila. Kot, da se je nad Slovenijo zgodil energijski cunami. Bilo je kot nekakšna bioenergijska terapija za naš prostor. Tudi prej, še zlasti v zadnjih letih, smo bili večkrat deležni takšne terapije. Največkrat smo jo prejeli prek zmag naših športnikov. 

Vsakršna odsotnost ljubezni, zdravja in obilja predstavlja energijski zastoj, blokado. V tem prostoru že dlje časa doživljamo vseh vrst zastojev in blokad, tako na materialnem kot osebnostnem in duhovnem nivoju. Poslušamo zgodbe o nepoštenosti, korupciji, brezposelnosti, izseljevanju mladih, sposobnih in izobraženh ljudi v tujino, skorumpiranem zdravstvenem sistemu, razočaranih in obubožanih upokojencih, politiki, ki je izgubila stik s stvarnostjo in realnimi potrebami svojega naroda in se ukvarjajo le še sami s seboj, vzdrževanjem "statusa quo". V ta namen sprejemajo nerazumne zakone, zapletajo sistem do te mere, da je nepregleden in nerazumljiv, da se riba v kalni vodi lažje izmuzne, če bi se slučajno kdo opogumil in želel razčistiti katero od situacij, področij nečistega delovanja. Sprejemajo in izvajajo zakone, ko branjevka za doma pridelani peteršij, ob prodaji šopka le-tega, prejme globo 3.000 EUR-ov, nečloveški ter neučinkovit sodni sistem, ki človeku zaradi 200-ih eurov neplačanega dolga, izstavi nalog za zarubljenje hiše-stanovanja. Pa še mnogo tega, kar predstavlja za vsakega, pa čeprav popolnoma neizobraženega človeka z zdravo kmečko pametjo popolno nerazumnost, norost. Ja res je, dogajajo se stvari, ki mejijo na norost. Na drugi strani pa doživljamo izjemne rezultate in uspehe naših športnikov, podjetnikov, znastvenikov, umetnikov...

Vse te zmage vplivajo na ves narod, na večjo samozavest in boljšo samopodobo. Verjamem in upam, da je končno že čas, da presežemo te stare omejujoče vzorce. Za male narode, ki so bili dolgo pod tujo oblastjo in za povrh še komunistično, za katerega je značilno, da se je negativna selekcija spremenila v ideologijo, kot to lepo opiše Miha Manzzini, v članku časopisne sobotne priloge Delo, z naslovom Slovenska negativna selekcija: vsi enaki, vsi v čredi, pa to preseganje predstavlja še prav poseben izziv. 

Ne slišimo mnogo, ne doživimo kakšnega posebnega navdušenja nad ostalimi zmagami naših uspešnih ljudi, te zmage nas ne poenotijo tako kot športne, pa naj bo to področje umetnosti, ekonomije, nevrologije, kirurgije, znanosti vseh vrst. Še zlasti pa to velja za uspehe, ki so povezani s poslovnim in finančnim uspehom. Ne, teh zmag pa nekako ne moremo sprejeti. Tak uspešnež kaj hitro na svoji koži občuti, da ni dobro zmagati, saj je prekletstvo uspeha pri nas splošno znano. Največkrat doživi šikaniranja v svojem delovnem okolju, odtegnitev naročil ali celo fizični napad, materialno oškodovanje, kot se je to zgodilo Boscarolovemu podjetju Pipistrel ali pa stigmo, ki ga izloči in zaznamuje za vse življenje, kot je to doživel dr. Ljubo Sirc, ki je strokovno in matematično dokazal uničujoče posledice komunistične ekonomije. Tako zelo Slovence iritira uspeh, tisti ali tista, ki si je dovolil zmotiti vsegliharsko spanje.

Naj zaključim z besedami dr. Alojza Rebule, ki je dejal: "Če bi me kakšen tujec vprašal, ali se mala Slovenija lahko ponaša s kakšnim svetovnim primatom zunaj športa, bi mu lahko odgovoril: s telesno in duhovno samomorilnostjo.

Tujec bi lahko pripomnil, da je o telesni že nekaj slišal, ne pa o duhovni..." 

Merilo in ključ je kako se počutimo.

Človek je poleg seveda fizičnega telesa še skupek psihofizičnih lastnostni in sposobnosti. Strukturo človeške biti pa tvori vzorec-struktura človeka, ki je sestavljena iz človekovega zavednega in nezavednega dela; razmišljanja, vrednot in prepričanj. Prepričanja in vrednote so naš okvir, ki nas določa. Lahko so podedovane, privzgojene ali privzete iz našega domačega ali širšega okolja- zavedno ali nezavedno privzete.
Po tej shemi delujemo, ti vzorci nam tudi kreirajo našo prihodnost. Zato vam lahko že po krajšem pogovoru z vami, brez, da bi ogledala v karte ali kavo, napovem vašo prihodnost.
Dokler nam vse lepo teče, brez kakšnih večjih pretresov ali kriz, ne čutimo potrebe, da bi te vzorce ali strukturo spreminjali. Človek, ki ima lepo, mirno, lagodno življenje, vsekakor ne čuti potrebe po tem, da bi spreminjal način delovanja in razmišljanja. Glede na to, da so spremembe edina stalnica v našem življenju, da se na vsakih sedem let popolnoma prenovimo, niti ena celica v našem telesu ni več ista kot pred sedmimi leti, da se spreminja tudi naša okolica, je seveda naravno in prav, da spreminjamo tudi našo zavest, da jo vsake toliko časa prevetrimo, odpustimo iz naših življenj, vse kar je odsluženo. V primeru, da tega ne storimo nastopijo težave, konflikti, neuspehi, bolezni.
Definitivno je čas, da pometemo z določenimi vzorci in prepričanji, ki se že več generacij prenašajo iz roda v rod. Vzorci in prepričanja, ki nas spravljajo v slabo kožo in nas omejujejo, so definitivno odslužila. Pa jim kljub temu verjamemo, saj se mediji in industrija močno trudijo, da tako ostane.
Prav gotovo je eno od prepričanj in vsiljenih vrednot mladost, napeta koža, vitko telo, ki je zašlo tako daleč, da so kot ideal prikazane deklice brez ženskih oblin - otroci, ki jih naličijo,  pa še te fotke so retuširane. Skratka nobena od Zemljank nima možnosti, da postane taka ženska, kot je predstavljen ideal ženske lepote v medijih. In to je bistvo, dosežen je cilj. Cilj pa je, da bi se počutili slabo, da bi se počutili nevredne, ne dovolj lepe in dobre, če ne celo grde, vam vcepiti strahove, da nas bo zapustil partner, da nas nihče ne bo maral, nas sprejel, da ne bomo imeli prijateljev. S tem, ko se prepuščamo takim prepričanjem smo izgubili stik s seboj, postanemo iskalci sreče in zadovoljitve svojih čustvenih potreb, iščemo zunaj sebe. Prav take iskalce potrebuje potrošniška družba. Takim iskalcem prodaja kozmetična, modna, prehrambena in farmacevtska industrija, mediji.
Kdor se za vsako ceno upira spremembam, ki so stalnica, je v bolečini, je v nesprejemanju. Še posebej bi izpostavila staranje, ohranjanje mladosti za vsako ceno. Tako zelo so nam oprali možgane, da res verjamemo, da je lahko srečen in zadovoljen le človek, ki je mlad in vitek. Še posebej so tu na udaru ženske, zrele ženske. Zrela ženska je v sodobni družbi prezrt subjekt, kot da je ni, je samo še naslovnik ponudnikov za storitve ohranjanja mladosti in najhujša bolečina, hujša od smrti, je prezrtje in ignoranca.
Vendar draga moje dame, pravo življenje na vseh področjih, tako kariernem kot zasebnem - intimnem, se z zrelostjo šele pričenja. Enako velja seveda za moške, vendar se bojim, da smo ženske še bolj ranljive, saj je število gubic eno od prvotnih meril ustreznosti. K sreči nam lahko znanost postreže s podatkom, da se z leti sposobnost naših možganov ne zmanjšuje, če seveda vzdržujemo aktivnosti in delovanje le-teh, enako kot to velja za telesne mišice. Velja sprejeti novo prepričanje, da se s prehodom iz mladostnega v zrelo obdobje pričenja novo, še lepše obdobje vsestranskega uživanja življenja, velja videti prednosti  kot so:
- sproščeno uživanje v spolnosti, ko ženska pozna svoje telo in si zna postreči, zna izraziti svoje potrebe, ko si ženske dovolimo biti ljubeče s seboj, svojim telesom, si vzamemo čas zase in za svojega partnerja, mu znamo izraziti svoje želje, biti z njim sproščene in ljubeče.
- Znamo uživati v sebi, v lepih in čistih odnosih, uživati s svojimi bližnjimi, uživati v lepi in čisti naravi, v preprosti in naravni hrani s sosednje kmetije ali domačega vrta, v hoji po rosni travi, v objemanju dreves, vonjanju cvetlic in gozdov, v drobnih pozornostih, ki jih pričaramo zase in za svoje drage, v poslušanju in slišanju sogovornika s katerim se pogovarjamo,
-v malih in velikih zmagah, ko nam uspe premagati nov malo višjih hrib-goro, preteči maraton, nam uspe speči potico, napisati knjigo, pesem,
-si dovolim karierno rasti, izdelati svoj produkt, storitev, program in ga kot svojo blagovno znamko predstaviti na trgu, ponuditi kot tržno blago,
- vpišem nov izobraževalni ali študijskih program, si širim obzorje, razvijam svoj intelektualni del,
- se zavzeti za ohranitev našega okolja, voda, avtohtonih semenskih vrst, ....
Naredimo nekaj takega, kar nas navdaja s strastjo, kar nam požene kri po žilah, nam pospreši utrip srca.
Medtem, ko uživamo, ljubimo in smo ljubljene, se v naših možganih tvori serotonin, hormon sreče, ki preplavlja celo naše telo, ga navdaja s sproščenostjo, prijetno blaženimi občutki. Smo skratka srečne in ta val sreče in zadovoljstva se širi naokrog, hrani in podpira naše bližnje, valuje v naš prostor-Vesolje.
In takrat smo v stiki z najvišjih JAZ-om v sebi, smo v stiku s seboj.
Ko živimo svoje sanje in strasti, smo si všeč, se cenimo in ljubimo, smo živi, radostni in lepi in to je lepota po kateri je prav, da stremimo. Zagotavljam vam, da boste take všeč tudi drugim, pa čeprav vam bo potem prav figo mar komu ste všeč in komu ne.