Človek je poleg seveda fizičnega telesa še skupek psihofizičnih lastnostni in sposobnosti. Strukturo človeške biti pa tvori vzorec-struktura človeka, ki je sestavljena iz človekovega zavednega in nezavednega dela; razmišljanja, vrednot in prepričanj. Prepričanja in vrednote so naš okvir, ki nas določa. Lahko so podedovane, privzgojene ali privzete iz našega domačega ali širšega okolja- zavedno ali nezavedno privzete.
Po tej shemi delujemo, ti vzorci nam tudi kreirajo našo prihodnost. Zato vam lahko že po krajšem pogovoru z vami, brez, da bi ogledala v karte ali kavo, napovem vašo prihodnost.
Dokler nam vse lepo teče, brez kakšnih večjih pretresov ali kriz, ne čutimo potrebe, da bi te vzorce ali strukturo spreminjali. Človek, ki ima lepo, mirno, lagodno življenje, vsekakor ne čuti potrebe po tem, da bi spreminjal način delovanja in razmišljanja. Glede na to, da so spremembe edina stalnica v našem življenju, da se na vsakih sedem let popolnoma prenovimo, niti ena celica v našem telesu ni več ista kot pred sedmimi leti, da se spreminja tudi naša okolica, je seveda naravno in prav, da spreminjamo tudi našo zavest, da jo vsake toliko časa prevetrimo, odpustimo iz naših življenj, vse kar je odsluženo. V primeru, da tega ne storimo nastopijo težave, konflikti, neuspehi, bolezni.
Definitivno je čas, da pometemo z določenimi vzorci in prepričanji, ki se že več generacij prenašajo iz roda v rod. Vzorci in prepričanja, ki nas spravljajo v slabo kožo in nas omejujejo, so definitivno odslužila. Pa jim kljub temu verjamemo, saj se mediji in industrija močno trudijo, da tako ostane.
Prav gotovo je eno od prepričanj in vsiljenih vrednot mladost, napeta koža, vitko telo, ki je zašlo tako daleč, da so kot ideal prikazane deklice brez ženskih oblin - otroci, ki jih naličijo, pa še te fotke so retuširane. Skratka nobena od Zemljank nima možnosti, da postane taka ženska, kot je predstavljen ideal ženske lepote v medijih. In to je bistvo, dosežen je cilj. Cilj pa je, da bi se počutili slabo, da bi se počutili nevredne, ne dovolj lepe in dobre, če ne celo grde, vam vcepiti strahove, da nas bo zapustil partner, da nas nihče ne bo maral, nas sprejel, da ne bomo imeli prijateljev. S tem, ko se prepuščamo takim prepričanjem smo izgubili stik s seboj, postanemo iskalci sreče in zadovoljitve svojih čustvenih potreb, iščemo zunaj sebe. Prav take iskalce potrebuje potrošniška družba. Takim iskalcem prodaja kozmetična, modna, prehrambena in farmacevtska industrija, mediji.
Kdor se za vsako ceno upira spremembam, ki so stalnica, je v bolečini, je v nesprejemanju. Še posebej bi izpostavila staranje, ohranjanje mladosti za vsako ceno. Tako zelo so nam oprali možgane, da res verjamemo, da je lahko srečen in zadovoljen le človek, ki je mlad in vitek. Še posebej so tu na udaru ženske, zrele ženske. Zrela ženska je v sodobni družbi prezrt subjekt, kot da je ni, je samo še naslovnik ponudnikov za storitve ohranjanja mladosti in najhujša bolečina, hujša od smrti, je prezrtje in ignoranca.
Vendar draga moje dame, pravo življenje na vseh področjih, tako kariernem kot zasebnem - intimnem, se z zrelostjo šele pričenja. Enako velja seveda za moške, vendar se bojim, da smo ženske še bolj ranljive, saj je število gubic eno od prvotnih meril ustreznosti. K sreči nam lahko znanost postreže s podatkom, da se z leti sposobnost naših možganov ne zmanjšuje, če seveda vzdržujemo aktivnosti in delovanje le-teh, enako kot to velja za telesne mišice. Velja sprejeti novo prepričanje, da se s prehodom iz mladostnega v zrelo obdobje pričenja novo, še lepše obdobje vsestranskega uživanja življenja, velja videti prednosti kot so:
- sproščeno uživanje v spolnosti, ko ženska pozna svoje telo in si zna postreči, zna izraziti svoje potrebe, ko si ženske dovolimo biti ljubeče s seboj, svojim telesom, si vzamemo čas zase in za svojega partnerja, mu znamo izraziti svoje želje, biti z njim sproščene in ljubeče.
- Znamo uživati v sebi, v lepih in čistih odnosih, uživati s svojimi bližnjimi, uživati v lepi in čisti naravi, v preprosti in naravni hrani s sosednje kmetije ali domačega vrta, v hoji po rosni travi, v objemanju dreves, vonjanju cvetlic in gozdov, v drobnih pozornostih, ki jih pričaramo zase in za svoje drage, v poslušanju in slišanju sogovornika s katerim se pogovarjamo,
-v malih in velikih zmagah, ko nam uspe premagati nov malo višjih hrib-goro, preteči maraton, nam uspe speči potico, napisati knjigo, pesem,
-si dovolim karierno rasti, izdelati svoj produkt, storitev, program in ga kot svojo blagovno znamko predstaviti na trgu, ponuditi kot tržno blago,
- vpišem nov izobraževalni ali študijskih program, si širim obzorje, razvijam svoj intelektualni del,
- se zavzeti za ohranitev našega okolja, voda, avtohtonih semenskih vrst, ....
Naredimo nekaj takega, kar nas navdaja s strastjo, kar nam požene kri po žilah, nam pospreši utrip srca.
Medtem, ko uživamo, ljubimo in smo ljubljene, se v naših možganih tvori serotonin, hormon sreče, ki preplavlja celo naše telo, ga navdaja s sproščenostjo, prijetno blaženimi občutki. Smo skratka srečne in ta val sreče in zadovoljstva se širi naokrog, hrani in podpira naše bližnje, valuje v naš prostor-Vesolje.
In takrat smo v stiki z najvišjih JAZ-om v sebi, smo v stiku s seboj.
Ko živimo svoje sanje in strasti, smo si všeč, se cenimo in ljubimo, smo živi, radostni in lepi in to je lepota po kateri je prav, da stremimo. Zagotavljam vam, da boste take všeč tudi drugim, pa čeprav vam bo potem prav figo mar komu ste všeč in komu ne.