sobota, 14. februar 2015

Branka Urbanija:Razmišljanja ob Valentinovem 2015
                                         PRAVI MOŠKI SE RODI OB PRAVI ŽENSKI!

Tema večnih polemik o tem kaj in kdo je pravi moški in seveda tudi obratno. V pogovornem jeziku kot, da "se ve" kakšen je pravi moški, obstaja stereotip ali že kar mit o postavnem, zaščitniškem, samostojnem, nežnem, razumevajočem,... trdnem tipu osebnosti, ki pa si ga vsakdo predstavlja po svoje. Prav v tem " po svoje" ter v edinstvenosti vsakega posameznika pa je zanka, lahko pa tudi odgovor. Večkrat slišim ali vidim kak zapis izjave uglednih, znanih Slovenk, da ni več pravih moških, ali pa celo primerjave s tujimi moškimi osebki, ki so za naše rojake celo žaljive. Dostikrat se definicija zoži na zunanje znake ter prvi vtis o človeku, kot so obleka, nastop, retorične sposobnosti, pretkanost ter seveda prefinjen okus oblačenja, prestiž blagovnih znamk,...To svojo ugotovitev širijo, razglabljajo ter jo podajajo kot dejstvo, na katerega se vežejo prepričanja žensk, ki so še v iskanju življenjskega sopotnika, snovanju družine. S takim širjenjem se sidrajo negativna prepričanja o nasprotnem spolu, kar je po mojem mnenju za moški svet žaljivo, za ženski svet pa škodljivo.
Kako prikladno za mladenke ali pa zrele ženske; sprejeti tako omejujoče prepričanje, uperiti prst navzven, ostati na svojem bregu, v svojih nemalokrat ozkih okvirih, v razočaranjih, neuresničenih pričakovanjih, v čakanju na princa na belem konju, ...pravljica se je razblinila, princa na belem konju ne bo, sanj je konec. Kaj zdaj? Dajmo ga žurat, "uživat" v šopingih, kratkih sex avanturah, v krepitvi ega, nabiranju titul in nazivov, slediti modnim lepotnim trendom, operativnih posegih večanja prsi, zadnjic, ustnic, prikrivanju gubic, ... se sprenevedat, da smo zakopale hrepenenja. V sebi pa ostaja taka sodobna ženska vedno bolj prazna, tako duhovno kot tudi energijsko izčrpana. Ni več sočna, topla, mehka, procesi staranja se na njej pričenjajo preuranjeno. Širjenje takih, "strokovnih" in "kompetentnih" mnenj je škodljivo, saj večina ljudi tem uglednim osebam verjame, je usodno za ženske, kot tudi za moške, ki se umikajo v apatijo, ne verjamejo več v "tisto ta pravo" ljubezen, se jim ne zdi več potrebno truditi se. Ob poplavi ponudbe instant erotike tako moški kot emancipirana ženska, mlačno izkoristita priložnost, se zaradi splošnih družbenih norm in vzorcev ustalita v taki mlačni zvezi... Pričakovanja in notranje hrepenenje pa ostaja, tiho tli in slej, ko prej, udari na plano...ranjena sta oba, vsi vpleteni.
Vsak človek pride na ta svet z namenom, da uresniči ali izpolni svoje življenjsko poslanstvo, pa naj bo to usojeno partnerstvo, lahko pa tudi kakšne druge vrste poklicanost. Pa naj se tokrat ustavim pri "usojenem partnerstvu". Usojeno partnerstvo se nam zgodi enkrat v življenju, redkeje dvakrat. Ko se zgodi, človek enostavno ve, čuti, vesta oba in to čutita kot magnetno privlačnost. V takem usojenem partnerstvu je vse mogoče; nam omogoča naš osebnostni in duhovni razvoj, da stopimo iz svojih okvirov, se realiziramo kot osebnost, kar pa je še najbolj pomembno; se tudi duhovno realiziramo, ter osmislimo naše bivanje tukaj in zdaj!!! Na svet smo prišli zato, da izpolnimo sebe. Sebe pa lahko izpolnimo prek duše dvojčice, duhovnega partnerja.
Vse prehitro se torej zadovoljimo s partnerstvom, ki je priročno ali udobno, včasih rečemo, da nam daje "svobodo", nam dopušča, da ostajam tam kjer smo, ne rastemo in se ne razvijamo, vendar to ni tista prava svoboda po kateri hrepeni prav vsak slehernik.
Prav je, da ne obupamo, da se trudimo ostati zvesti samemu sebi, globoko v sebi vedeti, da si zaslužimo partnerstvo v katerem bomo cveteli in nam bo v užitek truditi se, se presegati na vseh nivojih življenja, biti dober človek v vseh pogledih. Vsak ima svojstveno nalogo, ki pa jo lahko izpolni le v iskrenem in globokem odnosu do sebe. Iskren odnos do sebe sovpada z iskrenim ter globokim ter pristnim partnerskim odnosom. V takem partnerstvu se rojevajo pravi moški in tudi prave ženske. Ne  zadovoljimo se z drobtinicami, ne živimo v lakoti in pomanjkanju ljubezni, saj nas v naslednji sobi že čaka polna miza!