Pustno obdobje je čas, ko se na različne načine poslavljamo od zime in kličemo pomlad. Poleg šeg in običajev k tem obredjem sodijo tudi ustrezne jedi. Verjetno ste najprej pomislili na pustne krofe, vendar temu ni čisto tako. Da pustni krofi niso primarna tradicionalna pustna jed pričajo pisni in ustni viri, še dosti več; znano je, da je »špehovka« dosti bolj tradicionalna pustna jed kot krofi. Navada cvrtja krofof oziroma bobov, kot so jim rekle naše stare mame, je poznana komaj 60 do 70 let. Na pustni torek je bila špehovka prva jed, nato so prišli na mizo zabeljeni koruzni žganci z mlekom, za kosilo pa zakuhana svinjska juha, suho meso, krompir, zelnata solata, potica in pohaje, nazadnje pa še kompot iz suhih sliv. Špehovko so pripravljali tudi ob kolinah in ob Božiču. Pustu je sledila pepelnica in 40-dnevni post, ko so ljudje belili le z maslom, oljem ali mlekom in na meso še pomisliti niso smeli.
Po Sloveniji
poznamo različna imena za to vrsto kruha; špehovka, ocvirkovka, ocvirkova
potica,... Ponekod ga nadevajo le z ocvirki, drugje z na kosce narezanimi
koščki špeha, nekatere gospodinje pa potresejo belo kvašeno testo z ocvirki ter
na koščke narezano polsuho klobaso.
Branka Urbanija
kulturna antropologinja