Valentinovo nekoč in drugje; Gregorjevo je pa slovensko valentionovo
Rimljani so v tem času
praznovali luperkalije, praznik, posvečen plodnosti in rodovitnosti. Priredili
so nekakšno ljubezensko loterijo. V skrinjici so zbirali imena deklet, potem pa
so fantje žrebali med njimi. Fant in dekle, ki sta se tako našla, sta naslednje
leto veljala za par. Listič z imenom svojega “Valentina” so si dekleta pripela
na obleko in ga nosila še nekaj dni. Ponekod na Škotskem so ga morale celo
nesti na fantov dom, kjer so v zameno dobile darilce.
Tudi stara zgodba iz
Indije pripoveduje, da so tam 7., 14. in 21. februarja z neba padle tri kaplje,
ki so naznanile vrnitev pomladi. Ena kaplja je prešla zrak, druga je padla v
vodo in tretja na zemljo. V indijskem koledarju je 14. februar posvečen bogu
zakona, kar je dokaj blizu pojmovanju o valentinovem.
V ZDA naj bi bilo
valentinovo edini dan, ko je ženski dovoljeno moškega zaprositi za roko
(pravilo veleva – če jo zavrne, ji mora kupiti svilene nogavice). Poleg
zaljubljencev si valentinovo onkraj luže voščijo tudi prijatelji, v Sloveniji
pa je nekoliko drugače.
Sv. Valentina poznamo pri
nas že dolgo, vendar ne v povezavi z dnevom zaljubljencev. Sveti Valentin
goduje 14. februarja. Takrat – po starem kmečkem koledarju - prinese ključe do
korenin. Na ta dan se tudi ženijo ptički. Kdor želi videti ptičjo ženitev, mora
bos do grmovja, čeprav je na ta dan velikokrat še zelo mrzlo.
Po starem kmečkem
koledarju je torej Valentin prinesel ključe do korenin in so mu zato pravili
prvi spomladin. Valentin ureže prvo trto, ponekod pa se prične v tem času delo
na vrtovih. Predvsem pa je marsikomu znano, da je ta dan poleg gregorjevega
(12. marec) in vincencijevega (22. januar) značilen po tem, da se ptički
ženijo. Zanimivo je , da v Beli krajini pravijo, da je valentinovo prvi
spomladanski dan.
Pri nas valentinovo ni
klasičen praznik, lahko bi rekli da je vrinjen, vendar se tudi pri nas vse bolj
uveljavlja. Valentinova srca so prišla k nam iz Holandije skupaj s samo
zamislijo o prazniku. Sv. Valentina že dolgo poznamo tudi v Sloveniji, vendar
je imel pri nas drugačen pomen.
Čeprav je verjetno kot
praznik zaljubljencev danes bolj znano valentinovo, pa imamo tudi Slovenci
svojo različico - gregorjevo. Naše babice so za 12.
marec govorile, da se takrat ptički ženijo. Stari običaj namreč pravi, da so se
dekleta nekoč na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo,
je naznanila, kakšen bo njen mož.
Ko je veljal še stari
julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi
spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor
Veliki, rojen okoli 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega
učitelja. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem
imenuje gregorijanski.
Dejstvo pa je, da je tudi pri nas ta praznik podlegel kapitalističnemu sistemu in tako sanjski za trgovce, ki na ta dan beležijo konkreten dobiček.
Ljubezen ni nekaj, kar bi lahko merili v enotah, je vse več. Svoji najdražji/mu podarite preprosto darilo z vsebino. <3